Afokalni teleskop: dve leči, brez neto ostrenja

1 · Predvidi

Afokalni (Keplerjev) teleskop postavlja svoj objektiv in okular tako, da se njuni gorišči prekrivata — vzporedna svetloba noter, vzporedna svetloba ven. Ali krajša goriščna razdalja okularja da višjo ali nižjo povečavo teleskopa?

• Krajši okular da nižjo povečavo.
• Goriščna razdalja okularja ne vpliva na povečavo.
• Višjo — povečava je razmerje goriščnih razdalj objektiva in okularja, zato krčenje goriščne razdalje okularja poveča razmerje.

2 · Pripravi

1. Odpri prednastavitev telescope in pritisni Ponastavi. Objektiv ima f = 100 cm; leči sta ločeni za vsoti svojih goriščnih razdalj (afokalni pogoj).
2. Omogoči odčitek kotne povečave.
3. Nastavi goriščno razdaljo okularja za vsak poskus (objektiv fiksen pri f = 100 cm) in zabeleži nastalo povečavo.

3 · Zberi podatke

Nariši M (os y) proti 1/f_e (os x) za svoje tri poskuse.

4 · Analiziraj

1. Za en poskus izračunaj M = −f_o/f_e s f_o = 100 cm. Primerjaj s tabelo.
2. Razloži, zakaj je povečava negativna (obrnjena slika, tipično za preprost Keplerjev teleskop) in zakaj krajša goriščna razdalja okularja poveča magnitudo M.

5 · Razširi

1. Za razliko od okularja (ki določa povečavo) PREMER objektiva (ni prikazan v tem modelu samo z goriščnimi razdaljami) določa, koliko svetlobe teleskop zbere, in njegovo končno ločilno moč. Razloži, zakaj astronome bolj skrbi odprtina teleskopa (premer objektiva) kot sama povečava.
2. „Afokalen“ pomeni, da vzporedna svetloba noter proizvede vzporedno svetlobo ven — teleskop sam nima ene same skupne goriščne razdalje, za razliko od objektiva kamere ali povečevalnega stekla. Razloži, zakaj je ta zasnova idealna za gledanje zelo oddaljenih predmetov (učinkovito v neskončnosti) s sproščenim očesom.

Fizika za tem poskusom

← Nazaj na poskus

138 brezplačnih natisljivih fizikalnih delovnih listov